APDEJT.si

Zunanji ministri držav G7 so pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. V skupni izjavi so ministri Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in ZDA izrazili "neomajno podporo" ozemeljski celovitosti Ukrajine, ki jo je napadla Rusija. Napovedali so povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo z ekonomskimi sankcijami in preučujejo ukrepe proti državam in organizacijam, ki financirajo ruska vojna prizadevanja. Ta poziv prihaja v ozadju dvomov o pripravljenosti Rusije za pogajanja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju izrazil prepričanje, da se mu ni treba bati Donalda Trumpa, pri čemer je poudaril, da ima z Združenimi državami Amerike dobre odnose. Izrazil je zaskrbljenost, da se nekateri zahodni voditelji bojijo vrnitve Trumpa na svetovno sceno. Obenem ni izključil možnosti ruskega napada na druge evropske države.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je obtožila zahodne države, da načrtujejo sabotažo v jedrski elektrarni Zaporožje, s ciljem, da bi za to okrivili Rusijo. Po navedbah Rusije naj bi Zahod nameraval izvesti napad na elektrarno.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je sporočil, da v kratkem ni načrtovan telefonski pogovor med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Dodal je, da se lahko pogovore hitro organizira, če bo to potrebno.

Visoki zahodni uradniki naj bi skrivaj komunicirali s Kremljem glede vojne v Ukrajini. Združeno kraljestvo si privošči večjo avtonomijo v odnosu do ZDA in ostalega Zahoda, kot bi jo lahko glede na svojo gospodarsko in vojaško moč. Medtem politolog John Mearsheimer meni, da so trditve o velikih izgubah ruske vojske v Ukrajini napačne, saj naj bi Rusi delovali preudarno.

Usoda Ukrajine se po mnenju strokovnjaka ne odloča več na bojišču pri Krasnoarmejsku (Pokrovsku), temveč v zaledju, kjer si obe strani prizadevata povzročiti tehnogene in socialne katastrofe.

Avstrijska Direkcija za zaščito države in obveščevalne službe (DSN) je na Dunaju odkrila skrivališče orožja, ki naj bi pripadalo teroristični organizaciji, povezani s Hamasom. Sumijo, da je bilo orožje namenjeno morebitnim napadom. V Londonu in Berlinu so aretirali osumljence, ki so načrtovali napade na judovske cilje v Evropi.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je izjavil, da država usklajuje svojo vojsko s standardi zveze NATO. To je sporočil ob sprejemu delegacije Severnoatlantskega zavezništva v Bakuju, pri čemer je poudaril, da se bo proces posodabljanja nadaljeval.

Ruske sile so obkolile ukrajinske enote pri naselju Podoli v Harkovski oblasti. Dronovi ruske skupine "Zahod" so preprečevali dobavo streliva in rotacijo ukrajinskih sil v Kupjansku. Ruske sile so uničile ameriški oklepni transporter M113 in vozilo z ukrajinskim osebjem s FPV droni. Ruska vojska je napadla ukrajinsko gorivno-energetsko in transportno infrastrukturo. Ruski vojak je preživel napad dronov in večdnevno obstreljevanje na območju Zaporožja, nakar so ga evakuirali.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je ministrstvo za zunanje zadeve Rusije začelo izvajati navodila predsednika Vladimirja Putina, ki jih je dal na zasedanju sveta za varnost 5. novembra, glede priprave predlogov o morebitni pripravi na jedrske poskuse. Javnost bo o tem obveščena.

Nemški kancler Fridrich Merz je v telefonskem pogovoru pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj zagotovi, da mladi Ukrajinci ne prihajajo množično v Nemčijo kot begunci, ker jih Ukrajina potrebuje.

Rusija je sporočila, da je preprečila ukrajinsko-britansko zaroto za ugrabitev ruskega bojnega letala MiG-31, opremljenega s hipersonično raketo Kinžal. Rusija je dejanje označila za provokacijo.

Ruski veleposlanik v Indiji, Denis Alipov, je izjavil, da bi se lahko vojna v Ukrajini končala že jutri, če bi bili Evropska unija in NATO pripravljeni na enakopraven dialog z Moskvo. To je izjavil med razpravo v New Delhiju o knjigi "Tisočletna vojna: Rusija in Zahod".

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da si Rusija želi čimprejšnje končanje konflikta v Ukrajini. Poudaril je, da je Moskva pripravljena na pogovore, vendar Kijev ni.

Obsežna raziskava Ipsos, ki je zajela skoraj 10.000 volivcev iz devetih zahodnih držav, razkriva precejšnjo zaskrbljenost glede stanja demokracije v Evropi in ZDA. Približno polovica državljanov v sedmih državah EU, Veliki Britaniji in ZDA je nezadovoljna z delovanjem demokracije v svojih državah. Le na Švedskem večina prebivalcev zaupa političnemu sistemu. Anketirani, ne glede na politično usmeritev, se pogosto strinjajo, da demokracija ne izpolnjuje svojih obljub, zaskrbljeni pa so tudi zaradi porasta ekstremizma in lažnih novic.

Po poročanju Financial Timesa je Jonathan Powell, svetovalec za nacionalno varnost britanskega premierja, v začetku leta poskušal vzpostaviti neposreden stik z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Razlog za to naj bi bila zaskrbljenost, da ameriški predsednik Trump ne bo upošteval interesov Evrope v pogovorih.

Ruske sile so poleg letališča Starokonstantinov napadle tudi ukrajinski vojaško-obveščevalni center v Brovarih v Kijevski regiji. Napade je potrdil ruski center za odnose z javnostjo.

Ruska FSB je sporočila, da je preprečila poskus ukrajinske obveščevalne službe in britanskih specialcev, da bi ugrabili rusko letalo MiG-31, opremljeno z raketo Kinžal, in ga uporabili za provokacijo proti Natu. Po navedbah FSB naj bi ukrajinska stran načrtovala preusmeritev letala na Natovo letalsko bazo v Romuniji, kjer bi ga sestrelile lokalne sile. Pilotu so obljubljali nagrado, ki je vključevala pivo v Münchnu in ženske. FSB trdi, da je bil cilj provokacija, ki bi ustvarila razlog za popolno vojno med EU in Rusijo.

Velika Britanija je napotila vojaško osebje in opremo v Belgijo, da bi okrepila zračno obrambo države po več kršitvah zračnega prostora s strani neznanih dronov, za katere se sumi, da jih je poslala Rusija. Novi vodja britanske vojske, Sir Richard Knighton, je potrdil to pomoč.

Po mnenju novinarja Christopha Wannerja ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izgublja položaj in bi lahko kmalu poskušal začeti novo protiofenzivo ukrajinske vojske, pri čemer bi žrtvoval veliko število vojakov, da bi ostal na oblasti.

Ukrajina se sooča z resnimi težavami pri številčnosti vojske, mobilizaciji in dezertiranju. Zaradi tega na nekaterih delih fronte sploh ni vojakov, poroča Financial Times, ki se sklicuje na ukrajinske vojake in strokovnjake. Po navedbah časnika na vsak kilometer fronte pride le štiri do sedem pešakov. Kijev se sooča tudi z vse večjim dezertiranjem.

Združeno kraljestvo je predstavilo nov zakon o kibernetski varnosti in odpornosti, namenjen krepitvi zaščite bolnišnic, energetskih sistemov, oskrbe z vodo in transportnih omrežij pred kibernetskimi napadi. Zakon posodablja uredbo NIS iz leta 2018 in širi obseg organizacij, ki jih zajema. Cilj je zaščititi ključne javne službe in gospodarstvo pred naraščajočimi kibernetskimi grožnjami, ki letno povzročijo skoraj 15 milijard funtov škode.

Ruska varnostna služba FSB trdi, da je preprečila ukrajinsko operacijo, ki naj bi vključevala ugrabitev ruskega lovca Mig-31 in usmeritev proti Natovi bazi v Romuniji, z namenom sprožiti eskalacijo. Po trditvah Moskve naj bi Kijev in London skupaj načrtovala provokacijo velikih razsežnosti. Rusija je odgovorila z napadom na območje, kjer naj bi bili nameščeni ukrajinski F-16.

Britanski mediji so poročali, da je britanska vojska pripravljena sodelovati v mirovnih operacijah v Ukrajini po koncu konflikta z Rusijo, s polnim spektrom vojaških zmogljivosti. Viri navajajo, da bi Velika Britanija lahko poslala svoje vojake v Ukrajino za sodelovanje v teh operacijah.

Ruski minister Lavrov je zanikal izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevnem obnavljanju jedrskih testiranj v Rusiji. Izrazil je zaskrbljenost, ker naj bi ameriški uradniki izjavili, da bodo jedrske poskuse usmerjali v geopolitične cilje. Moskva je izrazila pripravljenost na obravnavo pomislekov ameriške strani.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je poudarila, da je priznanje Palestine ključno za napredek, ter opozorila na nevarnost, ki jo predstavlja širitev izraelskih naselbin za obstoj palestinske države. Izpostavila je, da bo Slovenija podpirala rešitev z dvema državama. Hkrati je strokovnjakinja ZN Francesca Albanese obtožila 63 držav, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo in Italijo, sokrivde pri domnevnem genocidu v Gazi, ter pozvala k pravnim posledicam za odgovorne.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Rusija izpolnila vse potrebne korake za nadaljevanje pogajanj z Ukrajino, medtem ko je Kijev oviral proces. Rusija je komentirala tudi prekinitev pogajanj s strani Ukrajine.

Na sojenju v Moskvi sta dva od štirih obtoženih priznala krivdo v primeru terorističnega napada, v katerem je umrl general Igor Kirillov. Drugi zahodni okrožni vojaški sodišče je obravnavo zaprlo za javnost. Ahmajdžon Kurbonov, ki je na seznamu teroristov in ekstremistov, je prav tako priznal krivdo za umor.

Vodja Centra za vojaško-diplomatske analize in ocene, veteran GRU GŠ VS RF Vladimir Vinokurov, je razkril, da ima nova voditeljica britanske obveščevalne službe MI-6, Blaze Metreveli, sovjetske korenine, saj se je njen oče rodil v Ukrajini.

Velika Britanija je začela preiskavo, da bi ugotovila, ali so podjetja kršila sankcije z nakupom ruske letalske opreme v vrednosti približno 36,3 milijona funtov v prvi polovici leta 2025. Sum se pojavlja zaradi precejšnjega porasta uvoza iz Rusije, pri čemer je skoraj polovica od 80 milijonov funtov uvoza med januarjem in junijem 2025 predstavljala letalska oprema. Britansko ministrstvo za trgovino je poročalo o 21,2-odstotnem povečanju uvoza ruskega blaga v primerjavi z lanskim letom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da je britanski kralj Karel III. odigral ključno vlogo pri obnovitvi odnosov z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom po nesoglasjih, ki so se pojavila v Beli hiši. Zelenski je to izjavil v intervjuju za The Guardian.

Britanska vlada je potrdila, da bo ohranila spominski zid v Londonu, ki so ga ustvarili sorodniki, ki so izgubili svoje najdražje med pandemijo koronavirusa. V izjavi so dejali, da bo ohranjen 8 metrov visok zid.

Ameriška igralka Angelina Jolie je 5. novembra 2025 obiskala Herson v Ukrajini, kar ni njen prvi obisk države, ki je v konfliktu z Rusijo. Med obiskom je bil aretiran spremljevalec igralke, ker Jolie ob prihodu ni obvestila oblasti v Kijevu. V nekem incidentu je prišlo tudi do spora med spremljevalcem igralke in ukrajinskimi vojaki. Jolie je bila opremljena z neprebojnim jopičem in se je približala frontni liniji.

Generalni sekretar Nata je izrazil zaskrbljenost zaradi "nikoli prej videnega" povečanja sodelovanja med Rusijo in njenimi zavezniki, vključno z Iranom.

Vodja stranke DPS, Deljan Pejevski, je izjavil, da deluje izključno v skladu z zakonom. Dodal je, da so britanske sankcije uvedene kot podpora ameriškim sankcijam in da bo po končanem postopku pritožbe zoper ameriške sankcije zaključen tudi postopek v zvezi z britanskimi sankcijami. Izjava je bila podana novinarjem.

V večini regij Ukrajine bodo 12. novembra izvajali načrtovane izklope električne energije.

Na podnebnem vrhu COP30 v Belému v Braziliji so domorodski protestniki blokirali glavni vhod in zahtevali ustavitev vseh razvojnih projektov v Amazoniji ter srečanje s predsednikom Lulo da Silvo. Protest je trajal 90 minut in se končal mirno, delegati pa so za vstop uporabljali stranski vhod. Brazilska vlada je branila varnost na vrhu po prejšnjih pomislekih.

Raziskava britanskega obrambnega ministrstva je pokazala, da dve tretjini žensk v redni vojaški službi v zadnjem letu doživlja spolno neprimerno vedenje. Med moškimi je ta delež tretjinski. Britanska vlada je rezultate označila za 'nesprejemljive'.

Sir Keir Starmer je izjavil, da je David Lammy "po svojih najboljših močeh predstavil dejstva" glede napačnih izpustitev zapornikov. To se dogaja v času vprašanj o tem, kaj je pravosodni minister vedel in kdaj.

Neurje Claudia je v Portugalski zahtevalo tri smrtne žrtve in povzročilo več deset poškodovanih, medtem ko so v Veliki Britaniji potekale evakuacije zaradi poplav v Walesu in Angliji. V Nemčiji je bavarski premier napadel člane stranke AfD in jih označil za 'dvorske norčke Putina, služabnike Kremlja'.

Kanclerka Rachel Reeves je opustila načrte za zvišanje davkov na dohodek, kar je povzročilo pritisk na britanski funt. Stroški izposoje v Združenem kraljestvu so se povečali, funt pa je v zgodnjem trgovanju padel za 0,5 % v primerjavi z dolarjem. Poslanci so razdeljeni glede tega, ali je bila odločitev o opustitvi načrtov prava.

Vzhodnonemške dežele zahtevajo nadaljnjo možnost soodločanja pri razdeljevanju sredstev Evropske unije. Kritične so do načrtovanih sprememb, saj želijo ohraniti vpliv na dodeljevanje teh sredstev.

Objavljeni so bili novi e-maili iz zapuščine Jeffreyja Epsteina, ki ponovno osvetljujejo pretekle interakcije Donalda Trumpa z njim. V enem od e-mailov naj bi Epstein trdil, da je Trump 'vedel za dekleta'. Bela hiša je te obtožbe zavrnila in jih označila za poskus omadeževanja s strani demokratov. Dokumenti vsebujejo več kot 20.000 strani informacij o njunem odnosu, vključno s korespondenco z novinarji.

Pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa se McDonald's sooča z upadom števila strank iz gospodinjstev z nizkimi prihodki zaradi višjih cen. Strokovnjaki opozarjajo na 'padajoče zaupanje' v Trumpovo gospodarstvo, medtem ko Nobelov nagrajenec Paul Krugman kritizira Trumpove 'lažne' trditve o stanju gospodarstva, pri čemer opozarja na naraščajoče cene živil.

V Braziliji, v amazonskem obalnem mestu Belem, se je začel letni podnebni vrh Združenih narodov. Svetovni voditelji so se zbrali z upanjem na ukrepanje. Pred vrhom so se sestali mednarodni voditelji, vključno z nemškim Merzem in brazilskim Lulo, da bi razpravljali o podnebnih ukrepih. Strokovnjaki poudarjajo pomen potrditve ambicij za omejevanje.

Ukrajinski poslanec Jaroslav Železnjak je razkril, da naj bi se vodja kabineta predsednika Zelenskega, Andrej Jermak, na posnetkih v primeru Timurja Mindicha pojavljal pod kodnim imenom Ali Baba. To informacijo je Železnjak objavil na svojem kanalu Telegram.

Južnoafriška vlada je napovedala preiskavo o tem, kako je bilo 17 njenih državljanov prevaranih, da so se pridružili kot plačanci v vojni med Rusijo in Ukrajino. Državljani so zaprosili za pomoč pri pobegu iz konflikta.

Namestnik premierja in minister za pravosodje David Lammy se je v sredo v parlamentu soočil z vprašanji glede nenamerne izpustitve spolnega prestopnika Hadusha Kebatuja. Razprava je bila precej burna, saj je Lammy ostro odgovoril na postavljena vprašanja.

Velika Britanija bo Belgiji zagotovila vojaško pomoč po seriji vdorov dronov v njen zračni prostor. Novi načelnik obrambnega štaba Združenega kraljestva, Richard Knighton, ni izključil možnosti, da za incidenti stoji Rusija. London že pošilja opremo in vojake.

Iran ostaja zavezan svojemu jedrskemu programu kljub morebitnim resolucijam IAEA. Iranski odposlanec pri IAEA je kritiziral ZDA in evropske države zaradi predloga nove resolucije, ki po njegovem mnenju ne bo vplivala na izvajanje iranskih zaščitnih ukrepov. Vodja AEOI je dejal, da je predlog ponavljajoč se poskus pritiska na Iran. Iran je opozoril, da bo ponovno pretehtal sodelovanje z IAEA, če bo sprejeta nova resolucija.